Zveza Slovencev na Madžarskem

„Če si človek iz srca želi uresničiti nekaj resnično velikega, mora najprej znati sanjati o velikih stvareh. Po drugi strani pa moramo skaliti v sebi jekleno vztrajnost, da naša vera v naše sanje ne bi klonila niti takrat, ko nas pestijo hudi neuspehi.”
(András Berkesi, pisatelj)

27. oktobra 1990 smo mlajši izobraženci, ki smo končali študij na Univerzi v Ljubljani in na Visoki učiteljski šoli v Sombotelu, skupaj z nekaj starejšimi narodnostnimi aktivisti, ki so tudi v prejšnjem obdobju poskušali delovati za ohranitev Porabskih Slovencev, dokončno zapustili Demokratično zvezo Južnih Slovanov (skupno organizacijo Hrvatov, Srbov in Slovencev na Madžarskem) in ustanovili Zvezo Slovencev na Madžarskem.
Tako je naša najmanjša in najmlajša slovenska narodna skupnost v zamejstvu končno tudi dobila po svojih željah in hotenjih lastno zvezo kot krovno povezovalno organizacijo. Vodstvo Zveze Slovencev je izbralo primeren čas za ustanavljanje svoje nove organizacije. Val demokratičnih sprememb je zajel vse države Vzhodne Evrope, tudi Republiko Madžarsko. Tako je Madžarska po svobodnih volitvah 1990 in z vstopom v Svet Evrope začela izboljševati svoj odnos do manjšin, kar čutimo tudi Slovenci. Po mednarodnem priznanju Slovenije kot samostojne, nove države sta obe sosedi, Madžarska in Slovenija, podpisali tudi poseben meddržavni Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenski narodni manjšini v Republiki Madžarski in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji, ki obe državi obvezuje k skrbi za ohranitev identitete obeh narodnih skupnosti, šolanje v maternem jeziku, kulturno in informativno dejavnost narodnosti, spodbuja pa tudi stike z matičnima narodoma in državama.
Žal so večdesetletna zaprtost Porabja, gospodarska, kulturna in jezikovna izoliranost od matičnega naroda in asimilacija povzročile neizmerno škodo, ki je ni mogoče v kratkem času popraviti ali preseči.
Zveza je neodvisna in demokratična organizacija Slovencev na Madžarskem, ki zastopa njihove interese in pravice. Zvezo predstavlja predsednik, organa Zveze pa sta občni zbor in predsedstvo. Operativno delo naše organizacije opravljata sekretarka in referentka. Zveza Slovencev na Madžarskem prireja razne programe, koordinira in finansira delovanje amaterskih kulturnih skupin v Porabju, podpira delovanje društev Slovencev v Budimpešti in Sombotelu, športnih, gasilskih in drugih društev, skupnosti Slovencev v Mosonmagyaróváru, sodeluje z Državno slovensko samoupravo in lokalnimi manjšinskimi samoupravami. Pomaga tudi vrtcem in šolam pri zunajšolskih dejavnostih ter cerkvam pri obnavljanju. Zveza ima zelo dobre odnose s političnimi in kulturnimi inštitucijami v Sloveniji in s krovnimi organizacijami Slovencev v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem.

Šolstvo in skrb za materni jezik

V vodstvu Zveze Slovencev se ves čas zavedamo pomena narodnostnih šol in vrtcev za materni jezik in narodnostno zavest. Šolska problematika je glavna tema tudi na zasedanjih meddaržavnih mešanih komisij. Za izboljšanje znanja materinščine vlagamo veliko truda v vrtce. Vrsto let so dvakrat mesečno v porabske vrtce prihajale vzgojiteljice iz Slovenije in strokovno pomagale pri uvajanju materinščine. Od leta 2008 pa je vzgojiteljica-asistentka obiskovala vrtce vsak dan, kar je velik napredek. Trenutno obiskujeta porabske vrtce štiri vzgojiteljice 2-3-krat na teden. Ob tem smo vrsto let organizirali poletni tabor za porabske malčke in njihove mamice v Vrtcu Murska Sobota v Sloveniji.
Zveza Slovencev na Madžarskem in Zavod RS za šolstvo OE Murska Sobota že vrsto let organizira, izvaja in finansira zunajšolske dejavnosti za učence gornjeseniške, števanovske in monoštrske osnovne šole ter dijake slovenskega pouka na gimnaziji v Monoštru. V okviru Zveze so delovale razne otroške kulturne skupine. Za otroke so organizirani razni jezikovni tabori, mednarodna likovna kolonija, bralna značka in srečanje s slovenskimi pisatelji, delavnice ter športni in zabavni programi v sklopu tradicionalnih prireditev Zveze. Na področju šolstva je velik napredek, da so pred nekaj leti na OŠ Gornji Senik in Števanovci uvedli dvojezični pouk. Ne glede na vloženi trud večine učiteljev in vzgojiteljev, prizadevanja pedagoške svetovalke iz Slovenije, boljše učbenike, spremembe zakonodaje in aktivnosti Državne samouprave in Zveze Slovencev, z rezultati in znanjem materinščine ne moremo biti povsem zadovoljni.
Učenje materinščine in odnos do maternega jezika se začne v družini, zato bi mladi starši morali z večjo zavzetostjo učiti svoje otroke materinščino.

Prizadevanja za verske obrede v slovenskem jeziku

Od ustanovitve ZSM nadaljujemo skrb za bogoslužje v slovenskem jeziku. Slovenci v Porabju smo katoliki. Katoliška vera in duhovniki so v preteklem obdobju odigrali pomembno vlogo pri ohranjanju slovenskega maternega jezika in narodnostne identitete.
Odkar se je vrnil iz Rima naš mladi župnik g. Merkli, se je položaj na tem področju izboljšal. G. Merkli je opravljal maše in druge obrede na Gornjem Seniku, na Dolnjem Seniku, v Sakalovcih in Števanovcih. Župnika so leta 2010 premestili, ampak na Gornjem Seniku in v Števanovcih potekajo slovenske maše enkrat na mesec. Veseli smo, da je Murska Sobota dobila škofijo in upamo, da bomo s sodelovanjem škofije dosegli boljše rezultate na tem področju.

Kulturna dejavnost

Največ priznanj v okviru naše krovne organizacije si zaslužijo porabske kulturne skupine v Porabju, kar je predvsem zasluga prek 150 članov v 10 kulturnih skupinah in njihovih mentorjev. Posebno poslanstvo opravlja pevska skupina Sombotelske spominčice izven Porabja na Madžarskem. Gre za ljubiteljsko kulturno dejavnost in skupine, ki ob ohranjanju ljdudske kulture in kulturne dediščine ter kulturnih vrednot prispevajo tudi h krepitvi jezikovne identitete in narodne zavesti Porabskih Slovencev.
K pestremu in bogatemu kulturnemu dogajanju v teh letih je potrebno dodati še vrsto kvalitetnih in odmevnih likovnih razstav, ki so se vsa leta izmenjavale v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru. Pomembna je tudi Mednarodna likovna kolonija, ki jo od leta 2002 organiziramo v Slovenskem domu.
Med Porabskimi Slovenci so se dobro prijele in uveljavile vsakoletne tradicionalne kulturne prireditve, predvsem Slovenski kulturni praznik, Porabski dnevi, Srečanje Slovencev na Madžarskem, srečanja kulturnih skupin na raznih področjih, božični koncerti, premiere domačih gledališčnikov. Pomembno poslanstvo opravljata še slovenski društvi v Budimpešti in Sombotelu s svojimi programi in dejavnostmi. Slovenci v Mosonmagyaróváru delujejo v okviru Slovenske manjšinske samouprave.

Informiranje in založniška dejavnost

Od 14. februarja l. 1991 redno izhaja časopis Porabje v porabskem narečju in knjižnem jeziku, ki ga izdaja Uredništvo časopisa Porabje. Julija 2000 se je uresničila dolgoletna želja vodstva Zveze Slovencev. Porabski Slovenci smo dobili radijsko postajo Monošter v slovenskem jeziku. Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava sta se vrsto let borili za stalno finansiranje radijskega programa. Stalno in sistemsko finansiranje smo delno dosegli, celo smo izkoristili novo frekvenco ter novi pretvornik na Gornjem Seniku.
V zadnjih letih prispevajo k obveščenosti v maternem jeziku in h krepitvi narodne zavesti tudi narodnostne televizijske oddaje na programu TV Budimpešte, Slovenski utrinki. Oddaje pripravljajo v studiu v Sombotelu in poročajo o dogodkih in življenju Slovencev na Madžarskem. V teh letih se je nadaljevala tudi bogata založniška dejavnost. Od leta 1990 je vsako leto izšel Slovenski koledar-letopis Slovencev na Madžarskem, ki od leta 2009 nosi ime Porabski koledar. Poleg tega je Zveza iz sredstev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu oziroma javnih natečajev za manjšine Madžarske in R Slovenije izdala in sofinancirala vrsto knjig, zgoščenk in publikacij.

Druge pomembne dejavnosti

V zadnjih letih se moramo vsebolj zavedati, da je zelo nujno in pomembno tudi ohranjanje porabskih ljudskih obrti in gastronomskih specialitet. Zato organiziramo ustrezne delavnice pod vodstvom obrtnikov s sodelovanjem srednje generacije naših ljudi. Posebno priljubljene so postale razstave s tega področja tako v raznih krajih na Madžarskem kot v matični državi. Posebno poslanstvo ima tudi predmetna dediščina Porabskih Slovencev, zato si jo prizadevamo zbirati v porabskih naseljih. Na področju razvijanja turizma v Porabju še moramo najti ustrezne smernice v bodočnost.

Slovenski kulturni in informativni center

Novembra 1998 se je uresničila največja želja Porabskih Slovencev, odprtje Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. Izgradnjo in opremo za Slovenski center so s svojimi prispevki zagotovili R Slovenija iz proračuna, mestna občina Monošter in Urad za narodne in etnične manjšine R Madžarske, manjkajoča sredstva pa smo pokrili z bančnimi krediti.
Vrednost investicije je bila ob odprtju 300 milijonov forintov. V tem centru od začetka delujeta hotel in restavracija Lipa. Sodobna kongresna in razstavna dvorana omogočata številne konference, posvete in stalne razstave. Poleg sedeža Zveze v centru delujeta še Uredništvo časopisa Porabje in Radio Monošter. Kulturni in informativni center je izjemnega pomena za srečevanje in druženje Slovencev na Madžarskem, kulturnih skupin in njihovih nastopov, opravlja pomembno kulturno, informativno in narodnostno poslanstvo.

Gospodarska problematika

Z razmerami na področju gospodarstva ne moremo biti zadovoljni. Kljub nekaterim prizadevanjem so največji problemi slovenske skupnosti v teh obmejnih vaseh gospodarska nerazvitost in brezposelnost. Za vsako manjšino je njena ekonomska moč izjemnega pomena. Madžarska in Slovenija sta leta 2004 postali polnopravni članici Evropske unije. Ta zgodovinski dogodek je velik izziv za nas, obenem pa nudi večje možnosti za razvoj gospodarstva v Porabju. Zavedajoč se tega smo pred nekaj leti ustanovili Razvojno agencijo slovenska krajina, ki koordinira in pripravlja gospodarske projekte na območju Porabja.

Financiranje ZSM, pomoč kulturnim in drugim ustanovam

Od ustanovitve se je ZSM financirala s sredstvi iz proračuna R Slovenije in R Madžarske, delno pa tudi s sponzorskimi prispevki nekaterih slovenskih občin in drugih ustanov. Po sprejetju Zakona o pravicah narodnih in etničnih manjšin Vlada R Madžarske v celoti financira le stroške Državne in lokalnih slovenskih manjšinskih samouprav, časopis Porabje, Radio Monošter in ZSM pa le delno – večinoma preko natečajev.
Tako je, zahvaljujoč razumevanju in finančni podpori Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Odbora za Slovence v zamejstvu in po svetu Državnega zbora, matična domovina Slovenija pomembno prispevala k uspešnemu delovanju naše Zveze, izhajanju časopisa Porabje in delovanju radia Monošter.
V minulih letih je Zveza namenjala večji del sredstev delovanju kulturnih in drugih skupin in društev, šolam in vrtcem, stroškom radia in časopisa Porabje, a tudi slovenskim društvom v Budimpešti in Sombotelu, društvu porabskih slovenskih upokojencev ter drugim programom, pomembnim za delo in življenje Slovencev na Madžarskem.

Stiki z matično domovino in majšinskimi organizacijami

Za obstoj in ohranitev vsake narodne skupnosti so zelo pomembni tudi stiki z matičnim narodom. Od ustanovitve ZSM so stiki z R Slovenijo zelo bogati. Tako smo tudi Slovenci na Madžarskem prispevali k zglednim meddržavnim odnosom med Madžarsko in Slovenijo.
Med sosednjima državama je podpisanih okrog 50 meddržavnih sporazumov. Uresničevanje sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenski manjšini na Madžarskem in madžarski manjšini v Sloveniji spremlja posebna madžarsko-slovenska mešana komisija, ki naj bi se sestajala letno enkrat na Madžarskem ali v Sloveniji. Posebno kvaliteto predstavljajo pristni in dobro razviti odnosi s prebivalci obmejnih občin Prekmurja.
V tem obdobju so se krepili odnosi s krovnimi slovenskimi organizacijami v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Podlaga uspešnega sodelovanja je leta 2004 ustanovljena Slovenska manjšinska koordinacija, pri kateri je soustanovitelj tudi naša organizacija.

Zaključne misli, novi cilji

Od leta 1990 smo v Zvezi Slovencev vložili veliko energije in prizadevanj v izboljšanje položaja naše narodne skupnosti. Za nami je prelomno obdobje povečane skrbi za materni jezik, lastno identiteto in narodnostni obstoj, veliko trdega dela in prizadevanj za izboljšanje položaja naše majhne narodne skupnosti. Dosegli smo določene premike na bolje. Seveda pa z rezultati in dosežki nismo in ne moremo biti zadovoljni.
V veliko pomoč so nam bili številni aktivisti, člani kulturnih skupin, društev in manjšinskih samouprav ter drugi zavedni pripadniki slovenske narodne skupnosti na Madžarskem. Zmeraj smo lahko računali na podporo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu iz Ljubljane, Javnega sklada za kulturne dejavnosti iz Slovenije Ministrstva RS za šolstvo in šport, Zavoda RS za šolstvo, Veleposlaništva RS v Budimpešti ter Generalnega konzulata v Monoštru. Družbene in politične spremembe na Madžarskem zahtevajo nov pristop naše organizacije k reševanju naših problemov. Konvergenčni program R Madžarske pomeni manj sredstev za narodnosti na Madžarskem. Manj sredstev tudi za nas. Na drugi strani pa R Madžarska kot članica Evropske unije lahko črpa ogromno sredstev iz evropskih strukturnih skladov.
Naša naloga je, da izdelamo gospodarske projekte, ki bodo deležni finančnih podpor tako na Madžarskem kot v Evropski uniji. Tudi zaradi tega smo ustanovili gospodarsko organizacijo, ki bi združila gospodarske subjekte v Porabju in bi izdelala strategijo za razvoj gospodarstva. S pomočjo pridobljenih sredstev moramo povečati lastno inovativnost.
Razveseljivo je, da iz leta v leto vedno več mladih študira na ljubljanski univerzi v Sloveniji. Pri uresničevanju naših ciljev na vsakem področju življenja računamo na naše mlade intelektualce.
Zveza Slovencev na Madžarskem se mora v prihodnje uveljaviti tudi na mednarodnem prizorišču. To lahko uresničimo v okviru Slovenske manjšinske koordinacije, ki ima vsako leto večjo težo v Sloveniji in v »zamejstvu«. Naloge in cilji naše organizacije so jasni. Uresničitev naših ciljev je odvisna predvsem od nas samih. Od vseh nas, ki se še čutimo Slovence.